Interview: REAL LIFE VERSION

Po dolgem času spet nekaj novega branja. Tokrat intervju z domačim bendom Real Life Version, ki bi svojo glasbo opisal kot "Rock-ish rifi, punk attitude, groovy ritem sekcija, poglobljena besedila in Iron maiden kitare". Fantje (predvsem Todo) so si, kljub temu da so trenutno na turneji, vzeli nekaj časa za intervju. Poundariti je treba še, da je to njihova že deseta turneja in prav v tem času praznujejo 10-letnico delovanja. V soboto, 7.11., bodo obletnico proslavili s koncertom v klubu Baza v Ajdovščini, na katerem bomo lahko, po njihovih obljubah, premierno slišali tudi nove komade.

Peljo, Jay, Todo & Neco (photo by: Irena Udovič)

1. 10 let delovanja in 10 turnej. Se še spomnite prvih vaj, prvega koncerta, prve turneje?

Vsega se spomnimo kot, da bi se vse začelo včeraj. Ne vem kdaj je minilo teh 10 let...se imamo tako fajn, da leta kar letijo mimo. Spomnim se prvih vaj v trenutni postavi (takrat še s pevcem Jernejem, ki je kasneje zapustil bend zaradi pomanjkanja časa za vaje). Jaz sem se pridružil Nejcu in Janiju v Vipavi, ki sta preigravala komade s Tomekom, takratnim basistom, šele ko se nam je priključil Jani Peljhan, pa je bend zares zaživel. Spomnim se dneva, ko je Tomek rekel, da ne more več hodit na vaje in smo isti trenutek poklicali Janija, ki je prišel direkt s košarkarskega igrišča na vaje in po dveh urah smo že igrali, kot da smo skupaj par let, ne pa nekaj ur. Prvi koncert smo imeli v ajdovskem klubu Baza, kjer smo se tresli od treme in adrenalina, ker prej nobeden od nas ni igral pred več kot dvajsetimi ljudmi. Takrat smo nastopali še pod imenom Evelyn, kmalu po prvem koncertu pa smo naredili drastično potezo in zavrgli vse komade in začeli popolnoma na novo. Prvotni material je bil precej metalsko obarvan, mi pa smo bolj punk-rockerji po duši. Novi komadi so hitro nastajali, spremenili smo ime, posneli plato in zgodba Real Life Version se je začela z release party-jem v Bazi in turnejo Got Punk? po Sloveniji skupaj s Harry in Tug of War.

2. Če se vrnemo k vašim začetkom, kakšna so bila vaša pričakovanja takrat? Se vam zdi, da se je band razvijal v takrat začrtani smeri?

Začetki so bili kar naporni. Najtežje je zbrati ekipo, ki zna igrati svoje inštrumente, ki je resna in ki se dobro razume. Čeprav smo se prvih par let lovili, se je na koncu zbrala prava ekipa in vse se je poklopilo. Prvi velik test je bila prva evropska turneja...če gledam danes nazaj, se čudim kako debelo kožo smo imeli. Bilo je kar nekaj odličnih koncertov (dobro se spominjam koncetra v Berlinu z Bridge & Tunnel...še danes eden naših najljubših bendov), a že takoj na začetku smo šli skozi najslabše možne scenarije na turneji (neplačani/slabo plačani špili na drugem koncu Evrope, več kot 1000 km dolge vožnje med koncerti, bežali smo pred nazi huligani na Češkem, pridelali veliko finančno izgubo...). Kljub vsemu smo se imeli super in spoznali ogromno ljudi s katerimi smo še danes prijatelji. Velik udarec je sledil po izdaji prvega albuma Resistance from Within, ko smo se razšli z Jernejem. Mi smo hoteli iti stopničko višje, Jernej pa je imel vse manj časa za bend, zato smo se sporazumno dogovorili, da bomo nadaljevali brez njega, kar je ustrezalo vsem. Brez veze je, da bi se na koncu skregali zaradi benda, tako pa smo še vedno zelo tesni prijatelji. Začeli smo iskati novega pevca, a že po prvi „avdiciji“ smo vedeli, da lahko nadaljujemo le v isti ekipi ali pa končamo z bendom v tem trenutku. Jani, ki je bil prej back vokalist je prevzel vlogo glavnega pevca in začeli smo praktično na novo. Hitro smo napisali komade za novo plato The Sound of Progress, nabavili studijsko opremo in vse posneli sami v placu za vaje. To je bilo zelo produktivno obdobje, odigrali smo tudi ogromno koncertov in nabrali ogromno izkušenj, kar nas je naredilo to kar smo danes.

3. Katero lepilo vas po 10ih letih še drži skupaj?

Vsekakor je to prijateljstvo, saj se poznamo že od prej in točno poznamo drug drugega, kaj koga moti, kdaj kdo rabi čas zase...kot da bi bili zakonci :) Bend ne jemljemo kot službe, ampak kot druženje, sprostitev, le da temu posvetimo veliko več časa in financ kot mnogi drugi. Ravno zdaj na turneji smo imeli en dan debato o tem, kakšna škoda je, da je veliko domačih in tujih punk-rock bendov prenehalo z igranjem...najverjetneje so pregoreli z nenehnih igranjem in turanjem in je vse skupaj postalo bolj služba kot pa sprostitev s prijatelji. Mislim, da mi preprosto ne vemo kaj bi delali vse vikende, če ne bi imeli vaj in se vsake toliko odpravili na počitnice po Evropi, videli čudovite kraje in vsak večer še odšpilali koncert. Recept je, da so vsi odkriti drug do drugega, se podpirajo in predvsem uživajo v družbi najljubših ljudi.

4. Prostega časa najbrž nimate več toliko, kot ste ga imeli na začetku. Kako usklajujete vsakdanje obveznosti (službe, punce, ipd.) z obveznostmi benda?

Res je, časa je vedno manj. Trenutno sedimo v dnevni sobi v Montpellierju, kjer smrdi po kislih nogavicah in prepitih punkerjih, tako da bi najbrž vsi bili raje v družbi naših punc in družin. Moramo se jim javno zahvalit, da imajo potrpljenje in podpirajo naš hobi, čeprav to pomeni, da jih vsak turnejo pustimo dva tedna same :). Tudi službene obveznosti so postale ovira, tako da več kot dveh turnej na leto ne moremo imeti (čeprav menimo, da je to več kot dovolj, če prištejemo zraven še koncerte doma in krajše vikend turneje po sosednjih državah). Še vedno se da vse uredit, le več moramo načrtovati in se usklajevati, tako da izgovorov ni :).

5. Nekaj se šušlja o novem albumu, nam lahko zaupate kaj o tem?

Seveda. Poleti smo posneli glasbo za nov album, oziroma EP. Naš dober prijatelj Davorin aka. Giant, ki je tudi vodja založbe Giljotina, kjer smo izdali prejšnji album, je za diplomo na faksu moral posneti bend in časovno je vse padlo na mesto, tako da smo drug drugemu pomagali. Zdaj snemamo še vokale, počasi pa bomo vse skupaj zmiksali in zavili v celofan, da bo kot mora biti. Smo pa počasni, tako da take stvari pri nas znajo trajati :) Bo kmalu...če bo vse po sreči še letos.

6. Kakšni so vaši plani za prihodnost? Še 10 let in 10 turnej?
Ta bend smatramo kot bend, ki teče maraton ali pa raje kar ultra maraton. Nikamor se nam ne mudi in tako tudi pristopamo k stvarem. Verjamemo, da je le vztrajnost tista, ki ti prinese prepoznavnost v tej sceni. Preveč bendov smo že videli kako so na hitro prišli, naredili velik bum in nato tudi hitro odšli. Tega nočemo. Po svojih časovnih zmožnostih bomo še naprej odhajali na turneje po Evropi in upajmo da tudi po drugih kontinentih, zraven pa konstantno izdajali albume.

Hvala za intervju fantje!

Še enkrat, da kdo slučajno ne pozabi, v soboto vsi v Bazo!

Pa še malo muzike, da vas napali.


Cheers, S&B!

P.S.: Sorry for Slovene language, but it was easier to do a quick interview with guys from Slovenia this way.

Unknown

Vegan gourmands. Good beer lovers. Punk rock and folk music listeners. Blogging enthusiasts.

No comments:

Post a Comment